Krčki most

V višino meri 67 metrov v dolžino pa 1430 metrov. Kaj je to?  Odgovor na to vprašanje ste našli že v naslovu. Pa vseeno, ta veličasten, dvopasovni cestni most, ki povezuje otok Krk z obalo pri Kraljevici, je bil odprt 19. Julija leta 1980. Most je oblikoval Ilija Stojadinović, graditi pa so ga začeli leta 1976 pod pokroviteljstvom predsednika Socialistične federativne republike Jugoslavije, našega maršala Josipa Broza Tita. Iz tega razloga se je prej ta most, imenoval kar Titov most.  Most je postal svetovno znan, saj je bil betonski lok, ki sega do otočka Sveti Marko, v času gradnje najdaljši betonski lok na svetu, meril je 390 metrov in je bil kar za 85 metrov daljši od najdaljšega mostu v Sydneyju.  Vsako leto naj bi ta najbolj znan most na hrvaškem prečkalo okoli milijon in pol vozi. Ta predel na katerem je zgrajen most je s severne strani izpostavljen udaru burje, zaradi česar se most včasih zapre. Zaprtje mostu je razvidno iz semaforja, ki se v primeru močne burje obarva rdeče. Sveti Marko je najsevernejši otok v zalivu Rijeka.

Zaradi svoje pomembne lege, prevozom med kopnim in Krkom, je otok znan že iz antičnih časov in sicer pod imenom Almis, kar pomeni ploden. V srednjem veku pa so ga poimenovali Omiš. Danes pa je najbolj znan po tem, da se mimo njegovega južnega pobočja pelje Krčki most. Sveti Marko je trikotne oblike, strmi otočni greben se dviga od severozahoda proti jugovzhodu, kjer je nad mostom najvišji vrh otoka Glava, na 104 metrih. Na severnem rtu Brodac se nahaja svetilnik, v zahodni ožini proti Omišalju pa se nahaja nižji otoček Selehovac. Vzhodna in jugo zahodna obala sta strmi in nedostopni, severozahodna pa malce lažje dostopna.  Zgornji otoški greben je večinoma gol in kamnit z redko travo in grmičevjem. Otok je zdaj v veliki meri nenaseljen, razen stražnih stolpov vzdolž mostu ga občasno obiščejo ribiči in turisti.

Pogled na Krčki most in otok Sveti Marko iz zaliva Voz.

Obstaja tudi hipoteza, da je bil že v rimskih časih tu postavljen lesen most, vendar se je ta ideja podrla, saj naj bi bila takrat zabeležena burja, ki naj bi čez predel pihala kar 220 km/h. Če smo realni potem ugotovimo, da je skoraj nemogoče, da bi lesena konstrukcija mosta, preživela silo take hitrosti burje. Prve realne ideje o zgraditvi mosta, naj bi se pojavile leta 1918, s strani podjetnikov iz Reke, ki so želeli razširiti svoje posle, se preseliti na otok Krk ter zgraditi pristanišče v Malinski. Takrat se ta projekt ni realiziral, ker je bila v tistem času bolj slaba gospodarska situacija. Pred izgradnjo mostu so otok s celino povezovali trajekti na kratki liniji Črišnjeva – Voz. Voz je bil zaliv, kjer so se mnogi ljudje zelo radi kopali, velik užitek pa je bil v zaliv tudi pripluti z barko. Ko je v zaliv prišel ali iz njega odšel trajekt, je za sabo pustil valove, kateri so razveseljevali tamkajšnje plavalce.  Voz je bil pred izgradnjo mostu zelo pomembno središče, saj je področje na Krku, ki se nahaja najbližje celini. Danes pa je zaliv Voz znan predvsem po obisku avtobusov, ki tja na razgledno točko najbližje Krškem mostu, pripeljejo turiste. Če si želite od blizu ogledati Krčki most je zaliv Voz najboljša izbira. Iz glavne ceste morate zaviti proti letališču Rijeka, a pred njim, se na manjšem krožišču držite leve strani in zavijete proti Vozu.

Peljete se po asfaltirani cesti ki vodi do konca zaliva, kjer lahko parkirate svoje prevozno sredstvo. V zalivu je možno videti nekaj nasedlih ladij, zapuščeno restavracijo in dva stara napol potopljena trajekta, ki nas spominjajo na čas ko je bilo tu polno življenja. Danes v zalivu lahko opazimo tudi nekaj kopalcev, vendar nikoli kraj ni preveč natrpan. Nad uvalo se vije krajša pot ob kateri se ob dviganju vidi več prijetnih pogledov na kčški most in ladje, ki postajajo manjše in manjše. Danes se na področju zaliva Peškara na drugi strani zaliva Voz, odvija neka industrijska dejavnost, ki je povzročila da se je pomemben del te veličastne stene porušil oz. izrabil skoraj do morske gladine. Nad to steno se lahko odpravite po poti od koder se lepo vidi celoten razgled na uvali, bolj in bolj se oddaljujete od teh cisteren, stran od vonja katrana in bencina, se ponovno pokaže nam že znani stari kameni Krk, kjer sonce in veter skoraj nikoli ne počivata. Zaradi te ne preveč prijazne pokrajine je bilo tam zanimivo videti ovce, ki so životarile ob nekaj šopih zelenja. Cesta se konča pri svetilniku, kateri je v zasebni lasti zato dostop vanj ni mogoč. Tam se lahko odločite tudi za plavanje, tam ali pa se sprehodite od svetilnika desno, kjer se da precej dobro plavati. Voda je na tem območju hladnejša kot drugje po otoku. Tam je tudi močnejši tok, ki poskrbi za relativno čisto morje saj proti mostu odnese marsikatero naplavljeno plastično vrečko, vrv ali kos lesa.

Vhod v območje svetilnika.

Ko sva se sprehajala skozi celotno območje, me je prešinil občutek, kot da se je na tem delu otoka ustavil čas. Nekdaj znani zalivi polni življenja so danes ostali le spomini v pusti, zapuščeni okolici. Zdi se mi da bi morali v ta del ponovno vložiti nekaj energije ter ga oživeti, kar pa sploh nebi bilo težko, saj ima uvala Voz z svojim čudovitim in edinstvenim razgledom na slavni Krčki Voz zelo velik potencial.