Košljun je mali otoček z veliko dušo

Otok Krk ob jugozahodni obali mimoidočim razkazuje svoj čudoviti mali otoček Košljun. Vendar pa kljub svoji velikosti sploh ni tako majhen, saj se na samo 68.500 kvadratnih metrih ponaša z več kot 400 različnimi rastlinskimi vrstami (kar naj bi bilo več kot jih ima otočje velike Britanije), od tega je bilo na njem registriranih 151 različnih vrst gob. 65% otoka je prekritega z bogatim gozdom, ki je namenjen mirnim sprehodom, meditaciji, raziskovanju, občudovanju ter relaksaciji obiskovalcev, ter tam nastanjenim menihom, ki živijo v Frančiškanskem samostanu iz petnajstega stoletja. Danes je del samostana namenjen muzeju, v katerem med drugim hranijo zbirko narodnih noš, ter redke primerke glagoljaških rokopisov.

Obstaja pa tudi legenda o nastanku otoka. Pravijo, da včasih v tej uvali ni bilo morja, ampak polje, ki je bilo v lasti dveh bratov. Eden od bratov je bil slep. Zemljo sta brata obdelovala skupaj, vendar ko je prišel čas obiranja pridelkov in razdelitve letine, je bil slepi brat opeharjen. To naj bi razjezilo Boga, zato je polje potopil v morje, ostala je le posest in hiša slepega brata. Ta posest je danes otoček Košljun.

Otok Košljun je danes med turisti zelo priljubljen predvsem zaradi svoje bogate kulturne dediščine in posebne atmosfere, ki je nastala zaradi Frančiškanskih menihov in njihovega samostana. Seveda sva se nanj v raziskovalskem duhu odpravila tudi midva z Tomažem. Otok leži v zalivu Puntarska draga in nanj se lahko odpravite z javnim prevoznim sredstvom. Za približno 20 kun vas bo  taxi-boat pripeljal na otok ter nazaj.  S kapitanom čolna sva se dogovorila za čas vrnitve, katera pa ne vpliva na ceno. Ko sva prispela na otok, je bila prva stvar ki sva jo zagledala, kip svetega Frančiška Asiškega z udomačenim volkom, ki simbolično ponazarja kako lahko divja narava postane človekov prijatelj – ravno to se je zgodilo z naravo na otočku Košljun. Gozd zimzelenih hrastovih dreves dela zavetje in ščiti samostan, ter rešuje rodovitno zemljo, ki bi bila sicer odpihnjena zaradi vetra ali odplaknjena zaradi dežja. To bi naredilo otok zapuščen in brez življenja, tako kot večino drugih otočkov v Jadranskem morju. Ker je celoten otok urejen kot muzej, je bilo zanj potrebno plačati vstopnino (20 kun), od katere pa danes živijo tamkajšnji menihi. Na otočku se danes v ta namen odvijajo tudi razne prireditve, koncerti in razstave.

Napis “Mir in dobro” v Glagolici

Pred vhodom v samostan je v glagolici napisano »Mir in dobro«, s tem izrekom tudi menihi pozdravljajo svoje obiskovalce. Sprehodila sva se skozi muzej in si ogledala čudovite zgodovinske rekvizite. Očarana sem bila nad šivanimi nošami in vsem ročno izdelanim blagom, ter si predstavljala koliko energije je bilo potrebne, da so včasih sešili oz. ustvarili nekaj tako lepega. Nato sva se sprehodila po stezici skozi gozd, do robu otočka, iz katerega se je videla marina Puant – največja marina na otoku Krk. Nato sva se sprehodila po poti, ki se je odvijala ob robu otoka. Vse je dišalo po naravi, in sonce je svetilo na raznovrstne prelepe cvetlice ki rastejo na otočku, prišla sva do travnika, kjer so bile posajene prelepe oljke, nato pa se sprehodila med starimi zidovi ter si ogledovala kipe,  postaje križevega pota, grobove in kapelice, ki so bile razporejene po kotičkih tega bogatega gozda. Za konec sva se odpravila še v muzej, kjer je tudi trgovinica z spominki, še posebej všeč so mi bile ročno izdelani obeski z glagoljaškimi črkami vgraviranimi v les. Enega sem za spomin kupila tudi sama. Prišel je dogovorjen čas odhoda, in po naju je tokrat prišla prava turistična ladjica na kateri sva bila le midva in šofer, v zvokih dalmatinskih pesmi smo se počasi odpeljali nazaj proti kopnemu.

otok kosljun8

Marina Punat : največja marina na otoku Krk

otok krk

Otok Krk, Košljun

Z otočkom sva bila definitivno zadovoljna. Če si želite združiti zgodovino, kulturo in naravo je to kraj vreden vašega obiska.





Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Košljun je mali otoček z veliko dušo
5 (100%) 2 votes