Uvala Vela Luka

Če radi raziskujete, uživate v prelepih razgledih, opazujete živali in ste radi raznovrstno presenečeni od steze po kateri hodite, potem vam priporočam, da se odpravite na pot iz Baške do Uvale Vele Luke in še malo okoli.

Do začetka steze se lahko odpravite okoli 2km peš iz mesta Baška, ali pa se tako kot midva zapeljete do zastonj parkirišča, ki se nahaja le okoli 300 metrov pod začetkom steze. Na voljo vam je tudi parkirišče tik ob začetku poti, pred vstopom v FKK kamp Bunculuka, vendar pa boste zanj odšteli 40 kun na dan.

Parkirišče pred kampom Bunculuka – Uvala Vela Luka

Začetek poti Uvala Vela Luka ob kampu

Takoj za vstopom v kamp boste na levi strani ugledali stezo, ki vas bo popeljala po gozdni poti okoli kampa in nato do smerokaza, ki vam bo pokazal v kateri smeri se nahaja Uvala Vela Luka : Pečenjara. Pot je zelo dobro označena, zato sva se tudi midva brez težav napotila proti cilju. Na začetku se povzpnete po kamenjati poti, na vrhu ugledate čudovit razgled na morje, sosednje otoke in Baško, nato pa pot nadaljujete po nekoliko bolj pastirski stezi. Ker je okolica bolj skalnata lahko pričakujete da se boste srečali z ovcami in kozami, ki vam bodo veselo beketale in vas radovedno opazovale na vaši poti.

ovce – Uvala Vela Luka

pastirske poti do Uvala Vela Luka

Ker sva se na pot odpravila ob 8:35 sva lahko uživala v jutranjem soncu, ki je določene predele naredil še posebej čarobne. Bolj kot sva se vzpenjala, bolj nama je bilo jasno zakaj je postavljeno toliko kamnitih škarp. Predel je bolj odprt in lahko postane zelo vetroven, zato vam v primeru da ste bolj občutljivi, priporočam da si na pot vzamete vetrovko. Kmalu po vetrovnem območju sva ugledala ta težko pričakovan razgled na Uvalo Malo in Velo Luko. V njem pa nisva uživala samo midva, temveč tudi bogomolka, ki jo vidite na fotografiji.

Bogomolka opazuje zaliv uvala Vela Luka.

Spustila sva se po skalnatem pobočju navzdol do cilja. Uvala Vela Luka vas pričaka z čudovito plažo in z gostilno Pečenjara, kjer se lahko okrepčate ali pa si sposodite ležalnik, senčnik ali pedalin. Lahko pa si naročite tudi taxi – čoln, ki vas bo popeljal nazaj do Baške. Midva sva se odločila da se odpraviva še en kilometer dlje ter obiščeva Uvalo Malo Luko. Po poti sva srečala velikega kuščarja, čredo ovac, ki so se skrivale pod figovimi drevesi, ter nato po skoraj malo puščavski poti prispela v Uvalo Malo Luko, ki je imela prav poseben pastirsko-gorski čar.

Uvala Vela Luka – ovce pod figovimi drevesi

V družbi ovac sva se spočila na zelenem travniku ter se okopala v zalivu. Ko so se noge odpočile sva se odpravila nazaj proti Baški. Odločila sva se, da se na poti nazaj vzpneva na bližnji hrib Corinthia, ki naju je počastil s prelepim razgledom na obe uvali. Corinthia velja za antično naselbino, ki naj bi bila še po drugi svetovni vojni poraščena z vinogradi, to si dan danes bolj težko predstavljamo glede na kamnito pokrajino, katera se danes razprostira kamor nam seže oko.

Corinthia – Uvala Vela Luka

Pogled iz Corinthie – Uvala Vela Luka

Ob vrnitvi nazaj sva se odločila, da pot do Baške nadaljujeva po kanjonu Vrženica. To je bil po mojem mnenju najbolj zanimiv in zabaven del poti, saj je bilo potrebno uporabiti tudi nekaj plezalskih spretnosti, skakanja in preizkušanja svoje gibčnosti, seveda pa previdnost ni odveč. Po svojih najboljših zmožnostih, 2 kilometra in pol premaguješ ovire, ki ti jih prinaša kanjon, le ta se konča v družbi borovcev kateri te skupaj z svojim močnim ter prijetnim vonjem popeljejo do čudovite plaže.

Kanjon Vrženica

Pot nadaljuješ ob morju kjer prečkaš različne zalive z kristalno čisto vodo, ki te kar vabi k kopanju in oddihu po zasluženem pohodu. Prav to sva naredila tudi midva. Naslednja dva kilometra potekata preko zalivčkov in skalnatih robovih vse do FKK kampa Bunculuka, mimo obmorskega plezališča, kjer pot nadaljuješ do svojega avtomobila ali pa peš naravnost v mesto Baška.

Pogled na plažo ob koncu kanjona

Midva sva pot sicer brez težav prehodila v tekaških športnih copatih, vendar bi glede na teren mogoče raje priporočala da obujete pohodniške čevlje. Moja endomondo aplikacija je zabeležila prehojenih 13,15 km v 4 urah in 41 minutah, z stezo sva bila nadvse zadovoljna, zato jo iz srca priporočam vsem ljubiteljem takih poti. Pravijo pa da slika pove več kot tisoč besed zato vas vabim k ogledu galerije, kjer si med drugim lahko ogledate tudi oris poti.

nazaj na članek